Kreta - odpravili smo se na treking v gorsko puščavo Belih gora


Odšli smo na plažo preko dvatisočakov, gorske puščave in čudežne narave.
Gorska puščava v gorovju Lefka Ori (Bele gore)

Odpraviti se na Kreto v visokogorje, ni ravno pogosta praksa obiskovalcev tega čudovitega otoka. Ali ni že dovolj, da se Kreta lahko pohvali s številnimi slikovitimi plažami, bogato zgodovino, srčnimi gostitelji in najstarejšo oljko na svetu? Tudi ambrozija se ne streže več samo grškim bogovom na Olimpu, temveč jo tudi Kreta in njeni kuharski mojstri. Žal učinka nesmrtnosti in večne mladosti nima, je pa zato zelo priročna simulacija raja na zemlji, predvsem za vse gurmanske privržence.
Grške dobrote

Kreta je vsekakor otok, kjer na svoj račun pridemo ljubitelji gora, pohodništva, miru, ne obleganih poti in visokogorskih razgledov. Zato smo se odločili prečiti gorovje Lefka Ori, ki je največja in najbolj slikovita gorska veriga, raztezajoča se na zahodnem delu otoka. 

Osvajanje dvatisočakov

Najbolj priljubljen in lahko dosežen dvatisočak, je Gigilos 2080 m. Osvajanje tega vršaca smo začeli v Omalosu, ne daleč vstran od vhoda v sotesko Samaria. In tako se je naša visokogorska dogodivščina na Kreti pričela. Ampak že prvi dan smo bili na preizkušnji, iz kakšnega testa smo. Ali smo sploh primerni za na treking po Belih gorah, kakor jih poimenujemo v našem jeziku. Grški bog vetra Eol, se je namreč odločil, da nam da vetra. Bolj ko smo se približevali vrhu, bolj nas je želel odpihniti. Vendar vemo, kako je s trmastimi Slovenci, ko vidimo vrh pred seboj. Če je le varno, bomo prilezli, četudi z močnimi sunki vetra v kosteh in ne le laseh. In smo. Kljub temu, da nas je na vrhu pričakala le bela kulisa, je bila dobra volja ves čas na programu. Kako je, ko sije sonce na vrhu, smo videli, ko smo se vrnili na izhodišče.
Pogled na Gigilos

Gorska koča Kallergi 

Iz Omalosa nas je čakala še ura in pol vzpona do gorske koče Kallergi, kjer smo tudi prenočili. To je koča, ki daje občutek domačnosti, in kjer se vedno najde kaj za lačne, žejne in lepih razgledov željne pohodnike. Medtem ko so v dolini nekatere klimatske naprave bile že v polnem teku, smo se mi pred spanjem za lahko noč pokrili z deko in zazibali v prijetne hribovske sanje.
Koča Kallergi

Proti medenemu vrhu vse do prizorišča alpskega slaloma za ovce

Bogat zajtrk, še zadnja jutranja spogledovanja s sosednimi hribi in že smo jo mahnili proti novemu dvatisočaku, ki jih Bele gore štejejo več kot 50. Bele gore ne nosijo svojega imena zaman. Večji del leta so vrhovi pobeljeni s snegom, zato je najprimernejši čas obiska visokogorja od junija do konec oktobra. 
Pot nas je vodila do vrha Melidau 2133 m. V skladu z njegovim medenim imenom (v grščini besedela meli pomeni med), smo se posladkali in odpravili najprej proti dnevnemu cilju – bivak Katsiveli. Med tem smo spoznali, da ovce na Kreti obvladajo tudi alpski stil smučanja in jim bili zavistni za kotičke, kjer lahko tehniko pridno trenirajo. Bolj ko smo spoznavali razprostranost Belih gora, lepše so se nam zdele. In kaj je bilo pri tem še najlepše? Da smo jih imeli samo zase, saj smo na poti srečevali le sopotnike in sopotnice na štirih nogah. Bivak Katsiveli je bil še pika na i k popolnemu dnevu, saj nam je ponudil prijetno zavetišče, super testeninsko večerjo in smeh na obrazu. 
Glavne sopotnice na trekingu v Belih gorah

V naskoku na najvišji vrh 

Modro nebo, sonce na obzorju, gore vse na okrog nas in dobra volja v pogonu. To nam je še kako pomagalo ob številnih snežnih prečenjih, ki so se vrstila čez dan. V zameno za to pa smo uspešno osvojili najvišji vrh Belih gora - Pachnes  2453 m in se pustili očarati od gorske puščave, ki je vsekakor kreacija mame narave sama po sebi. Čeprav je bil dan dolg in zadnji koraki po desetih urah na poti že precej utrujeni, se nismo dali. Iz visokih gora preko gorske puščave smo se spustili do hrastovega gozda, vse do ceste, kjer nas je čakal rešitelj na štirih kolesih. In največja nagrada? Dan poln lepih hribovskih vtisov, ki se konča v kraju, ki te ponovno preseneti z očarljivim ambientom.
Pogled na najvišji vrh Lefka Ori - Pachnes

Gojzarje smo zamenjali za kopalke 

Naša pot do plaže je bila relativno dolga. Vendar kdor čaka, tudi dočaka. Verjetno občutka, ko človek iz gojzarjev in vseh mogočih švic materialov skoči v morje, ni potrebno podrobno opisovati. Da stvar naredimo še nekoliko bolj kičasto, dodamo le še to malenkost, da je to bila plaža, ki jo lahko doživimo le tisti, ki do nje pridemo peš ali s plovilom. Težav, kam bi dali brisačo in kateri del plaže bi zasedli, ni bilo. Če smo Libijsko morje prej gledali le iz višine, smo ga končno lahko tudi okusili. Telo in duša sta nam bila hvaležna. Tudi ko smo se na dnevnem cilju v Agia Roumeli gostili z ribicami, hobotnicami in drugimi dobrotami. 
Plaža Agios Pavlos

Po kanjonu Samaria navzgor

Kreta je dom številnih kanjonov in sotesk. Najbolj prepoznavna, priljubljena in mogočna je soteska Samaria. Tudi mi smo jo spoznali, vendar nekoliko drugače kot večina. Obiskovalci v največ primerih sotesko prehodijo od zgoraj navzdol. S pričetkom v Omalosu, na nadmorski višini 1200 m, se spustijo po urejeni poti vse do morja do vasice Agia Roumeli. Mi pa smo navili rano in zlato uro ter se po soteski odpravili navzgor. Za nagrado smo najlepši del soteske imeli le zase, še preden smo se pričeli srečevati s pohodniki iz nasprotne strani in njihovimi trditvami: »Hodite v napačno smer.« 
Kanjon Samaria

Urice grškega jezika

Lepo je prisluhniti tišini med hojo, lepo pa se je tudi iz srca nasmejati. Bili smo vedoželjna skupina in smo v stiku z domačini želeli čim več izvedeti o življenju na Kreti in se naučiti tudi nekaj grških besed, ki bi nam v času obiska popestrile bivanje. Seveda ne gre brez osnovnih besed, kot so na primer hvala (efharisto), prosim (parakalo), dobro jutro (kalimera) itd. Ampak besedna zveza, ki je bila v skupini v času potovanja glavna mantra, ki je marsikaterega grškega natakarja spravila v zadrego, popestrila dneve našemu vodniku, je bila »oreo kolo«. Lahko vam samo povem, da nima nobene veze s piškoti :)
In samo še skok do morja

Ponovno na treking v visokogorje na Kreto v juniju

Na Kreto s skokom v visokogorje se vračamo septembra. Če želiš biti del podobne, a vendar unikatne dogodivščine, vabljen, da se nam pridružiš. Program bo potekal 6.-9. septembra 2020. Več podrobnosti o gorski sladici si lahko prebereš na povezavi TUKAJ. Če si hribolazec, naravoljubec, bežiš od gneče, potem te hribovski dopust na Kreti vsekakor kliče! 

Barbara Kuhar



Ni komentarjev: