Obiskali smo Koroško, zakladnico presenečenj. Neokrnjena gorska narava nam je ponudila raznovrstne možnosti in izkoristili smo jih v podaljšanem vikendu 100 na uro.
Potepali smo se po vrhovih Obirja, Pece in Olševe ter preizkusili koroško gostoljubnost. Marsikdo bi Koroško označil s koncem sveta, a je v bistvu na križišču Evrope, ki ljubiteljem narave, pohodništva, adrenalinskih aktivnosti, kolesarjenja, športnega plezanja na široko odpira svoja vrata in predstavlja center vseh naštetih dejavnosti.
Na Avstrijsko Koroško
Za začetek smo preko Jezerskega zavili na Avstrijsko Koroško, natančneje na Obirsko. Iz Železne Kaple smo odvijugali do Kapelške koče - Eisenkappler hütte 1553 m, ki je izhodišče za Veliki Obir, Ojstrc - Hochobir – 2139 m. Četrta najvišja gora v Karavankah je zelo razgledna in tudi lahko dostopna. Kot na dlani se nam je razkril panoramski razgled na slovensko in avstrijsko stran. Greben Košute, Kamniško - Savinjske Alpe in vrhovi Karavank so bili kot v izložbi, ki kar kličejo po novih turah. Pomežiknili smo tudi jezeru v dolini, kamor smo se po sestopu odpravili. Bila je to prijetna ohladitev v Borovniškem jezeru - Freibach Stausee. A ni to popolna kombinacija, ko po lepi turi noge in preostale ude nagradiš z raztezanjem v slogu plavalne žabice?
Dežela Kralja Matjaža
Pozdravila nas je dežela Kralja Matjaža in za začetek gorska kolesa, s katerimi smo prekolesarili skozi goro Peco. Opuščeni in skrivnostni rudarski rovi pod goro so nam pričarali pet kilometrov edinstvene podzemne pustolovščine. In če se je boste lotili, ne pozabite na topla oblačila in tudi rokavice na kolesu ne bodo odveč, saj je temperatura v rovih 10 C.
Peca je s 2125 metri najvišja gora na Koroškem. Na njo vodijo različno zahtevne poti. Tudi nas je vodila na vrh, ki nas je pričakal z belo kuliso. To pa smo dodatno okrasili z našo dobro voljo. Vsekakor je postanka vreden tudi obisk Doma na Peci, kjer iz kuhinje prihajajo različne domače dobrote. Morda borovničev štrudelj, gobova juha za prste obliznit ali koroška sladka specialiteta, kot so knočevi nudlni. To so kuhani štruklji polnjeni z nadevom suhih hrušk.
In kaj pravi Kralj Matjaž? Še vedno spi sladke sanje in čaka, da se mu brata devetkrat ovije okrog mize. Sprašujem se, le kaj vse bi nam imel za povedati, če bi se zbudil.
Diši po adrenalinu
Črna na Koroškem je postala bogatejša za eno najdaljših jeklenic v Evropi, katero smo seveda nekateri morali preizkusiti takoj iz prve roke. Gre za najdaljši in neprekinjen zipline v Sloveniji. Brez dvoma nam je pospešil srčni utrip in zvišal raven adrenalina.
Vendar ko smo izgubili tla pod nogami ter poleteli lahkotno kot ptica v višave, je bil občutek povsem nor in hkrati osvobajajoč. Bila je to popolna zabava na prostem, ki se je nadaljevala z druženjem in smehom ob kitarski spremljavi.
Po Solčavski panoramski cesti
Po bogatem zajtrku, ki so nam ga pripravili gostitelji, smo zavili proti Solčavskem ter se odpravili po čudovite razglede na Olševo, po katerih je znana. Ti so se pa nam izmenično skrivali in odkrivali izza oblakov. Med tem smo ponovili znanje o Potočki zijalki, ki se nahaja na poti na Olševo. Jamskega medveda, ki je tukaj nekoč živel ni bilo na spregled. Je pa zato jama na višini 1675 metrov zanimiva sama po sebi. Olševo smo uspešno odkljukali in se podali po Solčavski panoramski cesti. Vsekakor je bila postojanke za tiste, ki jim primanjkuje železa, ob izviru kisle vode še kako dobrodošla. Vodi namreč pripisujejo zdravilno moč, saj je bogata z železom in ogljikovim dioksidom.
Ni čudno, da smo se domov vrnili zdravi, zadovoljni ter polni dogodivščin, ki jih ponuja Koroška.
Comments