Vsak grški otok je zgodba zase. Vsak ima svojo dušo, svoje edinstvene kotičke in energijo, kljub temu, da vse povezuje grški umirjen in hkrati temperamenten utrip življenja.
Podali smo se na enotedensko raziskovanje otokov južnega Dodekaneza z guletom. Gulet je tradicionalna in obenem moderna lesena jadrnica, ki je po večini narejena s strani marljivih turških rok. Ker ima bivalne prostore in prostrano palubo, je idealen premikajoči se hotel na valovih. Z njim smo zapluli do številnih dogodivščin in izbranih grških otokov.
Viteški Rodos
Največji dodekaneški otok in hkrati naša začetna točka potepanja je bil otok Rodos. Natančneje mesto Rodos. Prav z lahkoto smo se prestavili v čas srednjega veka in se vživeli v čas vitezov, ki so na otoku imeli pomembno vlogo. K temu je pripomogla zelo lepo ohranjena živa kulisa starega mestnega jedra z obzidjem. Privilegiranim vitezom se verjetno takrat ni sanjalo, da bodo njihove tlakovane ulice, palače, rezidence, bolnišnice in ostale krasote pristale na seznamu Unescove svetovne dediščine. Niti, da si jih bomo ljudje današnjega časa ogledovali s takšnim zanimanjem in z veseljem popili prvo jutranjo kavo s pogledom na njihovo bogato dediščino. So imeli drugega dela dovolj. Tudi mi smo ga imeli. Videti in doživeti čim več grških lepot.
Symi, dragulj Dodekaneza
Kljub temu, da je Symi manjši dodekaneški otok, je prihod v njegovo glavno pristanišče in mestece veličastno. Za to poskrbi edinstvena in nekoliko drugačna arhitektura, ki smo je vajeni v Grčiji. Hiše pastelne barve posejane na vznožju hriba, privabijo poglede prav vsakogar, ki zapluje v to pristanišče. Drugačnost, slikovitost, svetovljanstvo in znak bogastva gre v zahvalo spužvam na dnu morja. Kot marsikateri dodekaneški otok, je tudi Symi bil bogat in razvit v zahvalo pogumnim in svetovno znanim potapljačem, ki so iz morskih globin tako v domačih, kot tudi v tujih morjih prinašali spužve na površje. Z njimi pa bogastvo, ki je vidno še danes. In lepo se je sprehoditi po ozkih ulicah, se zadihati po strmih stopnicah navzgor in se zazreti na okrog. Pretegniti noge vse do plaže svetega Nikolaja, zaplavati in se na koncu dneva nagraditi z majhnimi rakci, ki so specialiteta otoka. No, pa da o domačem sladoledu ne govorimo.
Nisyros, otok kjer vulkan še vedno živi in diha
Otok Nisyros je vulkanskega nastanka. Pomeni, da je otok sam po sebi vulkan, ki je milijone let nazaj zrastel iz morja. Le malo kje na svetu je možno, da se človek lahko sprehodi iz roba kaldere v sam krater, ki je hidrološko še vedno živ in živahen. Našo pot smo pričeli v modro-belo obarvani in zaspani vasici Nikia. Še nekaj panoramskih fotografskih obeležij in že smo se spuščali proti kraterju Stefanos. Tam nas je pričakala gratis žveplena aromaterapija in prehransko dopolnilo z dodatkom hmeljevega izvlečka. Najbolj prepoznavna na grških tleh so Mythos, Alpha in Fix. To nam je dala zagona za drugi del poti, ki nas je vodil po divjih in samo od nas obljudenih poteh do glavnega mesteca in pristanišča Mandraki.
Tilos, pohodnikom in ekologiji prijazen otok
Iz Nisyrosa smo premec guleta obrnili proti naslednjemu otoku, Tilos. Zaradi vremena oziroma premočnih vetrov, smo se na Tilosu zadržali dva dni. Še dobro, da je ponudba pohodniških poti resnično pestra. Zraven tega pa Tilos slovi tudi po najbolj ekološko usmerjenem otoku v skupini dodekaneških. Namreč vsa njihova energija je zelena. Predvsem je za približno 800 domačinov največji vir energije veter. Kljub napredni ideji, pa se velikokrat ustavi pri ne ravno najbolj moderni izpeljavi. Energetski vir se namreč iz Tilosa najprej pošlje v omrežje v električno centralo na otok Kos in potem nazaj. Posledično so otočani velikokrat brez elektrike, saj pride do izpada.
Glavno mestece Tilosa, se ne more ravno pohvaliti s hiškami iz razglednic. Se pa z njimi lahko pohvalita mestece Megalo Chorio in pa mesto duhov Micro Chorio, ki smo ju obiskali.
Halki, tako majhen pa tako prikupen
Najmanjši otok Dodekaneza je Halki. Navkljub majhnosti je utrip v glavnem mestecu, ki ga prehodiš v nekaj minutah, zelo simpatičen. Smo pa k temu dodali še miganje do srednjeveškega gradu, kjer nam je razgled vsem pričaral nasmeh na obraz. Najprej smo se sprehodili navzgor po nekoč glavnem mestu otoka, Chorio. Zaradi večje varnosti pred tujimi vdori so nekoč pomembnejša in glavna mesta otokov po navadi ležala v notranjosti, in ne kot danes, v pristaniščih. Beseda Chorio, ki jo v Grčiji zasledimo zelo pogosto, preprosto pomeni vas.
Našo odisejado smo končali na Rodosu. Ker je bil čas na naši strani, smo jo popihali še do Lindosa, akropole, ki je vsekakor vredna ogleda in obiska. Čeprav se je teden obrnil kot strela, smo doživeli pet otokov na aktiven način. Medtem nas je na guletu stregla in razvajala ekipa, kot bi rekli od spredaj in od zadaj z vsemi dobrotami in gostoljubnostjo. Na Mediteranu tudi vroča kri ni tujka, pa vendar se tudi ta vedno ohladi.
Sirtaki in počitek na viseči mreži na palubi, veter v laseh, s SUP-om in kajakom na vodi, pohodniški korakom ob obali, spust sidra in plavanje v skritih zalivih ter vesela družba, so le del tega kar smo doživeli.
Za ponudbo potovanja z guletom po grških otokih pošljite povpraševanje na mail:
info@barbara-adventure.si ali pokličite na 031 483 580.