Karpatos – ko se divja narava sreča z grško tradicijo

Za vse, ki obožujete divjo naravo, Mediteran, hojo po starodavnih kozjih stezah in grški ritem »siga-siga« (počasi-počasi), je pohodniški teden na Karpatosu preprosto poezija za dušo in telo. Da si boste lažje predstavljali, kako potekajo dnevi na Karpatosu, naj vas popeljemo skozi naše poti in dogodivščine. Pripravite gojzarje, saj se avantura na Egeju začenja.

Naš teden ni bil namenjen le zbiranju kilometrov, čeprav smo jih naredili precej, ampak odkrivanju otoka skozi njegove najlepše poti. In na naši poti se je zgodilo veliko.

Vzpon na najvišji vrh otoka – Kali Limni (1215 m)

Že prvi pravi pohodniški dan pokaže, zakaj je Karpatos nekaj posebnega. Pot smo pričeli le nekaj metrov nad morjem. Koraki prijazno navzgor in ogrevanje po surovi in lepi soteski. Višje kot smo bili, bolj spektakularni so bili razgledi na divjo pokrajino pod nami. Ko smo premagali kanjon, smo stopili na gorsko planoto Lastos. Od tam nas je čakal še zadnji grižljaj do vrha na 1215 metrih višine. Razgled naj bi sicer pokazal neskončno Egejsko morje in sosednje otoke, ampak nam je pričaral le snežno belino. Smo se pa zato potolažili, ko smo se ustavili na planoti v tradicionalni lokalni taverni, kjer smo si privoščili zasluženo, pristno grško kosilo.

Peš do legendarnega Olimposa

Naslednja etapa, ki je ena najlepših in najdaljših pohodov na otoku, nas je popeljala do najbolj znamenite vasi na Karpatosu. Preden smo je zagledali, je minilo precej ur. Ampak malica domačih makaronov, ki so značilni za otok, je še kako pomagala. Evgenia je poskrbela, da smo se okrepčali na poti in jo polni dobre volje in hidratov zavili proti Olimposu. Prihod peš v to vas, ki je kot amfiteater na strmem gorskem pobočju, je spektakularen. Je živi muzej na prostem in kulturni fenomen. Ženske pogosto še vedno nosijo tradicionalna oblačila. Ozke ulice skrivajo stare mline na veter, majhne trge in vse skupaj ustvarja občutek, kot bi se čas ustavil pred desetletji. Tudi nam se je čas v tej vasi popolnoma ustavil.

Do otoškega vrta

Prebivalci Olimposa so prostor za obdelovalne površine ustvarili v vasi Avlona. Stoletja so peš ali z oslički odhajali obdelovat zemljo v to sosednjo vas, ki bi jo lahko poimenovali kar glavni vrt Olimposa. Mi smo se podali prav po isti poti in še vedno našli precej obdelanih njiv, na katerih raste čebula, fava, čičerika, paradižniki in ostale dobrote. Okusne artičoke pa so tiste, ki po večini nakazujejo mejo med njivami. Iz Avlone smo se spustili do obale, kjer leži starodavno antično mesto Vrokounda. Tukaj skrajni rt danes skriva jamsko kapelo, vklesano naravnost v skalo tik nad morjem. Po raziskovanju tega mističnega kraja in skoka v osvežujoče morje, smo se vrnili nazaj v Avlono. Doživetje vaške lokalne taverne, namestitev v tradicionalnih hišah, Anine dobrote, domače in gostoljubno vzdušje, je pustil edinstven in pri srcu topel spomin.

Po razgledni poti v Tristomo in Diafani

Safari Karpatos smo poimenovali našo jutranjo vožnjo do izhodiščne točke. Veter v laseh, doza smeha in že smo bili pripravljeni za nov pohodniški podvig. Spustili smo se do izolirane ribiške vasice Tristomo. To je eden najbolj odmaknjenih krajev na otoku in deluje kot skriti svet. Družbo v zalivu nam je delal le radoveden osel, ki je še kako želel pomagati pojesti našo malico. V slovo je dobil nekaj dobrot, mi pa smo že bili na razgledni poti vzdolž vzhodne obale z razgledom na pečine in modrino Egejskega morja. Zaslužen skok v vodo in še pred tem roso na kozarcu, smo si privoščili na končnem cilju v Diafaniju.

Obisk sosednjega otoka – Saria

Odpluli smo do Sarie, do otoka, ki danes pripada le še naravi. Nekoč naseljen otok, poln zgodovine, je danes dom le divjim kozam in oslom. Hodili smo od juga do severa otoka po starih pastirskih poteh, med stoletnimi oljčniki, mimo zapuščenih kamnitih hiš in skozi kratko in sladko sotesko. Vmes smo se še povzpeli na razgledno točko in si ogledali, kje se dimi žar na rajski plaži. In ponovno smo pri nam ljubi kombinaciji. Slikovita pot, po njej skok v kristalno morje in nato grške dobrote ter dobra volja pohodnikov.

Od plaže do plaže

Modrina morja na Karpatosu vabi, zato smo zadnji pohodniški dan prepletli s čudovitimi razgledi in čistim uživanjem na plažah. Ko smo pohod in morske radosti zaključili, nas je pričakal kapitan Nikos in nas še zadnjič popeljal na egejskih valovih. Pogled na obalo z morske strani je lepo zaokrožil teden, v katerem smo otok spoznali z vseh mogočih perspektiv,  pa naj si bo z vrhov, planot, starih poti ali z morja.

S Karpatosa se nismo vrnili le s fotografijami. Vrnili smo se z zgodbami, doživetji, nepozabnimi okusi, novimi poznanstvi in s spoznanjem, kako edinstven je Karpatos in njegovi prebivalci.

Karpatos ni za tiste, ki iščejo luksuzne resorte z "all-inclusive" ponudbo. To je potovanje za pohodniške duše, ki jim 7 ur hoje na dan po skalnatem in neobljudenem terenu predstavlja čisti užitek, nagrada v obliki skritih zalivov in domače kulinarike pa največji luksuz. Več o programu, si lahko preberete TUKAJ.