Danes bomo odpotovali v zeleni in gorati del Turčije, ki je resnično samosvoj in edinstven, kot je tudi država sama.
V kotičku severovzhodne Turčije, ob meji z Gruzijo, domuje tako imenovana etnična skupina Lazov, zaradi katerih tamkajšnji kraji slišijo na ime Lazistan. To je samo še ena izmed zgodb, ki govori, da je Turčija resnično tako kulturno, kot naravno bogata in zelo raznolika dežela.
Na tem območju se dviga mlado nagubano gorovje Kačkar z najvišjim vrhom Kaçkar Dağı - 3937 m in je razglašeno za Nacionalni park. Razteza se med obalo Črnega morja na severu in rečno dolino Çuruh na jugu, med krajama Rize in Erzurum. Območje je priljubljena točka za vse ljubitelje narave, pristnosti, miru, gora in pohodništva. V vlogi hribolazke, ljubiteljice narave ter skritih kotičkov, sem se tudi jaz s svojo družbo podala v osvajanje teh vrhov. Te smo uspešno premagali s pomočjo lokalnega gorskega vodnika, saj poti po večini niso označene.
V turističnih ponudbah na območju Kačkarja, še posebej v krajih kot so Ayder, Yusufeli, Çamlihemšin in drugih manjših vaseh, prevladuje tako zvan eko-turizem. Ta temelji na dejstvu, da je spoštovanje narave in tamkajšnje kulture ključnega pomena. Popotniku pa daje priložnost, da spozna kulturo, vzpostavi stik z naravo, z lokalnim in pobegne iz ponorelega sveta.
Obsežen ledenik in vodna erozija sta gorovju izklesali izjemno podobo. To naravno lepoto slikajo mnogoteri potoki in reke, ledeniška jezera ter pisana paleta živali, ki tam prebivajo. Simbol Lazov sta sonca in tudi nam zelo dobro poznan kozorog. In vzporednica do katere smo prišli? Po zanimanju kakšne hribovske kotičke skriva Slovenija, so domačini bili zelo presenečeni ob fotografiji skulpture kozoroga v Ribčevem LAZU v Bohinju. Le kakšno naključje.
Lazi, varuhi zlatega runa
Lazi, nekoč pomorsko ljudstvo s kavkaškim izvorom, danes živijo v Turčiji in sosednji Gruziji. So potomci kraljestva Kolhide, ki je odigralo pomembno vlogo pri etničnem in kulturnem oblikovanju gruzijskega naroda in v mitološkem svetu varovalo zlato runo pred Argonavti. Območje prav tako povezujemo z domovanjem Amazonk, ki v grški mitologiji predstavljajo ženske bojevnice. Prebivalstvo Lazov v Turčiji se ocenjuje na 90.000, po nekaterih podatkih tudi do 250.000. Ti so po večini v primerjavi s preostalimi prebivalci svetlejše polti, imajo svetlejše ali celo rdečkasto barvo las in prispevajo k presenetljivi podobi anatolske etnične slike in raznolikosti njenih prebivalcev. Stari Grki so jih opisovali kot divje pleme, pa tudi sedaj so na glasu, da so precej agresivni kot sovražniki, vendar velikodušni in gostoljubni kot prijatelji. Danes so spoštovani kot marljivi, izobraženi, drzni in zaupanja vredni ljudje in takšne sem jih doživela tudi sama. So potrpežljivi in prijazni, vse dokler jih kdo ne potisne ob steno. »Laz se pogovarja s pištolo,« pravi tamkajšnji pregovor. Znani so kot bojevniki, trmoglavci in najbrž ni slučaj, da so bili prav Lazi po veliki večini izbrani za osebne stražarje prvega predsednika in ustanovitelja turške republike, Mustafa Kemala Ataturka.
Življenje v Kačkarju
Poseben pečat ob vznožju gora deželi dajejo gorske vasice, tako imenovane yayle. Te pozimi trdno spijo pod snežno odejo, poleti pa oživijo. Tako v poletnih mesecih družine zapustijo mesta, vasi v nižinah in se podajo v svoje majhne, preproste gorske hiške razpršene po hribovskih pobočjih. Prebivalci yayl nekako še zmeraj živijo na pol nomadsko življenje in pasejo živino na gorskih pašnikih. Pogoji bogato travnato poraščenih planot, jim omogočajo dobro pašo in s tem možnost za pridelavo izvrstnih mlečnih izdelkov. Prav zato najboljši in najbolj priznani kravji siri v Turčiji prihajajo prav iz tega območja. Pri tem je potrebno omeniti priljubljeno sirno jed imenovano muhlama, na maslu in koruzni moki stopljen polnomasten sir. Specialiteta nam je še kako dobro prijala za vso potrebno energijo namenjeno gorskim podvigom. Na jedilniku smo najpogosteje bili deležni koruznih jedi, jedi iz zelje in sardonov. Kljub temu, da so gorske vasi precej oddaljene od obale, imajo redno dostavo rib, ki je bila v naših očeh malce nenavadna vendar se okusnih morskih dobrot nismo branili. Tako je ena izmed možnosti, da po naročilu v vas en krat na dan pripelje svežo pošiljko rib. Če je potrebno to delo opravi tudi voznik dolmuša, prevoznega sredstva, ki ga domačini uporabljajo za prevažanje do bližnjih mest. Slika gorskih vasi prikazuje življenje z naravo, kjer se ljudem ne mudi in ustavi tudi popotnika, ki prispe v te kraje. Glavno delo so skrb za živali, obdelovanje zemlje, čebelarjenje, priprava preproste a okusne hrane in ogromno časa, ki ga namenijo posedanju in klepetanju s prijatelji in družino. Ritem, v katerega ni prav težko pasti. Otroci se tako podijo po vasi, bližnjih hribih, hrabro se kopajo v ledeniških jezerih, neutrudljivo plešejo horon, igrajo na inštrument imenovan tulum, nekakšna oblika dud, pojejo, medtem ko njihova nagajiva besedila, smeh in otroška igrivost odmevajo v pogorju Kačkarja.
Počasne pameti kot turški Črnomorec
V Turčiji sama beseda Laz v osnovi predstavlja črnomorskega prebivalca vzhodno od Samsuna in pogosto asociira stereotip neumnosti in počasnosti, saj so Lazi velikokrat tarča turškega humorja in posmeha. Tudi sami se radi pošalijo in trdijo, da je njihov jezik, različica gruzijskega dialekta, ki se prenaša ustno iz roda v rod, še zmeraj živ. Prav zaradi tega, ker na svetu ni drugega jezika, ki bi lahko šale pripovedoval na tako smešen način, kot to lahko prav njihov. In bilo je prav prijetno posedati in prisluhniti njihovim šalam, ki so se vrstile ena za drugo. Seveda bi bila predstava še boljša, ko ne bi bilo potrebnega prevajanja, zaradi katerega velikokrat zgodbe izgubijo svoj čar. Glavni protagonist šaljivih zgodb je lik po imenu Temel. In kaj kmalu se zaslišijo zgodbe domačinov, ki govorijo, kako je Temel ulovil bolho in jo uporabil za eksperiment v laboratoriju. Odrezal ji je prvo nožico in bolha je poskočila. Isto se je zgodilo, ko ji je odstranil še drugo in tretjo. Ko so bile vse štiri nožice odrezane, je opazil, da bolha ni poskočila in takoj je poročal o rezultatu eksperimenta, ki pravi, da če bolhi odstraniš vse nožice, postane gluha, saj bo zvoku več ne poskoči. Po naravi so Lazi odprti, radi plešejo in so s tem moč in vir tukajšnje črnomorske tradicije, črnomorskih plesov. Ti so temperamentni, strastni, živahni ter prikazujejo vojaško in borbeno plat. Najbolj znan in priljubljen ples Lazov se imenuje horon, ki ga plešejo vsi, ne glede na spol. In kaj kmalu me je že nekdo pograbil za roko, že sem bila vpeta v krog in se učila novih korakov tudi sama.
Po večini horon spremljajo ljubezenske in domoljubne tematike, bistvenega pomena pa so prav improvizirane prepirljivke. Po navadi se dva pevca med seboj nagajivo prepirata, šaljivo besedilo v rimah izmišljujeta sproti, medtem ko preostali plesalci s ponovitvijo besedila predstavljajo njun odmev. Vsi skupaj z rokami, sklenjenimi v krog, ponavljajoči določene plesne korake in nagajiva besedila, so deležni veliko smeha in zabave, ki lahko traja ure in ure, bodisi na travnikih, ob ledeniškem jezeru ali na prašnem dvorišču lesene koče.
Dežela čaja
Turčija je dežela čaja. Turki so peti na svetu po pridelavi čaja in prav tako peti po porabi, saj ga na osebo zaužijejo kar 2,1 kilograma letno. Čaj jim predstavlja način življenja in je vezni člen kulture. Uživajo ga kjerkoli in kadarkoli, pa naj si bo to na bazarju, v trgovini, v najbolj zakotni gorski vasi, ob klepetu s prijatelji, po jedi ali ob krajšanju časa. V znak gostoljubja in dobrodošlice bo pijača, ki ima kot pravijo barvo medvedje krvi, postrežena v kozarčku v obliki tulipana tudi popotnika spremljala na vsakem koraku.
In prav področje, kjer domujejo Lazi, predstavlja dom velikih čajnih nasadov v Turčiji. K temu najbolj prispeva prevladujoče subtropsko muhasto podnebje z veliko dežja, povprečno temperaturo 14 °C in vplivom Črnega morja. Ni nenavadno, da sredi poletja prijetno sončno vreme nenadoma prekine močno deževje, temperatura pa niha med prijetnimi 31°C in že kar za poletje hladnimi 18°C. Od dežja prepojena pobočja so zato odlična za pridelavo črnega čaja.
Čaj je prišel na območje Črnega morja šele v tridesetih letih 20. stoletja. Od takrat je regija postala vse bogatejša in neverjetno hitro se je proizvodnja čaja uveljavila kot glavni steber črnomorskega gospodarstva. Zeleni čajni grmičke se razprostirajo na terasastih pobočjih do 549 metrov nad morjem, spuščajo pa se vse do obalne ceste. Pridne in delovne roke liste čajevca pobirajo šest mesecev, vse od maja pa do oktobra.
Domačini se radi pošalijo, da je skrivnost črnega turškega čaja v Černobilu. Čaj naj bi bil od aprila 1986 menda še bolj okusen, saj so oblaki prinesli visoko radioaktivnost prav na tale severni del države.
Nori med
Da so gorska pobočja videti kot cvetlična preproga, gre v zahvalo bogati flori in favni. Azaleje, pri nas poznane kot rumeni sleč in rododendroni, so glavni motiv cvetličnih preprog. Te cvetlice ne samo da imajo lep izgled in sladek vonj, iz njih se proizvaja tudi med, tako imenovan deli bal. V prevodu nori med. Nektar medu namreč lahko v nekaterih primerih vsebuje tudi strupene in halucinogene spojine kot so andromedol.
Nori med, kot so mi pripovedovali domačini, pa je v času vpadov in osvajanj predstavljal tudi orožje. Sovražnikom so domačini namreč nastavljali med ob poti. Ko so ga ti zaužili, jih je zapustila pamet, bruhali so, imeli drisko in niso bili sposobni stati vzravnano. Tisti, ki ga niso zaužili veliko, so se obnašali kot da so pijani in tisti, ki so ga zaužili v večji količini, so bili videti ponoreli. Nekateri so celo umrli. Mnogo jih je ležalo na tleh, kot da bi padli bitko. Deli bal je še danes pogosto prisoten na jedilniku domačinov. Poskusili smo ga tudi sami, vendar na srečo ali nesrečo reakcije nismo zaznali. Prav zaradi simptomov kot so izguba ravnotežja, omotičnost, bruhanje in halucinacije, se vsako leto se v bolnišnicah še vedno znajde kar precejšnje število ljudi, ki so se pred tem sladkali z norim medom. Tega je mati narava prav na območju Kačkarja naredila tako zelo naravno posebnega, kot je posebna celotna dežela in kultura Lazov.
Če želiš spoznati območje Karčkarja, vabljen na pohodniško raziskovanje tega dela sveta. Več o programu si lahko prebereš TUKAJ.