Search

V BiH po dozo naravnih in kulturnih lepot

Zavili smo proti jugu s pričakovanji in radovednostjo, kaj vse nam lahko v šestih dnevih da Bosna in Hercegovina in mi njej. Dežela humorja, naravnih in neomadeževanih lepot, gostoljubja, pit na sto in en način ter skrivnosti. Že prvi dan smo pričeli z odkrivanjem objekta, ki je desetletja bila ena izmed najstrožje čuvanih skrivnosti v Jugoslaviji.


Titov nuklearni bunker v Konjicu


Prebivalci Konjica si niti v sanjah niso predstavljali, da so tri hiše pred vhodom v bunker čuvale skrivnost tega mogočnega podzemnega objekta celih 50 let. V bunkerju je čas zastal v letu 1979, ko so prenehali z gradnjo. Bil je zgrajen z namenom, da bi se takratni predsednik Jugoslavije, Josip Broz Tito, njegova družina in 360 najožjih sodelavcev lahko umaknili v primeru atomskega napada. Tam bi lahko živeli 6 mesecev. Za gradnjo bunkerja so porabili vrtoglavih 4, 6 milijarde dolarjev in za takratni čas prostor opremili z opremo in tehniko, ki je bila vsakdanjemu prebivalcu nepoznana in nepojmljiva. Bolje, da ne vemo, kaj vse se danes gradi pod zemljo in s kakšno tehnologijo, ki je tudi nam izven dosega predstave. Vemo pa, da se v bližini prikupnega mesta Konjic, nahaja tako zvana bosanska Himalaja, gorovje Prenj.




Velika Kapa v gorovju Prenj


Vožnja do planinskega doma Rapti, ki je bilo naše izhodišče, bi lahko poimenovali vožnja divjega juga glede na cesto in sicer šofersko odlično podkovana voznika. Od tam smo pričeli s pohodniškim korakom. Če bi se prelevili v muho in ostali v družbi voznikov, ki sta se udobno namestila na klopcah, bi čez nekaj časa slišali: » Pogledaj ove gazele! Pa to niko ne može tako brzo jedino Slovenci!«



Sicer resnično nismo bili v vlogi gazel, smo pa kaj hitro po prvem vzponu že na dlani imeli pogled na celotno gorovje Prenj. Ta gorski masiv ima 11 dvatisočakov. Krasijo ga reke in kanjoni, lepota narave, mir in spokojnost. Mi smo se odpravili na Veliko Kapo - 1973 m in bili nad potjo preprosto očarani. Ampak to je bil samo začetek vsega lepega.



Rafting na reki Neretvi


H gorskemu svetu smo dodali še rečnega in že smo naslednji dan bíli rafting bitko na reki Neretvi. Na koncu te edinstvene vodne bitke, katere vrhunec sta bila mali in veliki kanjon reke Neretve, so žrtve bile žal precej ranjene. Nosile so namreč posledice od velike doze smeha, tekmovalnega duha z drugimi čolni na reki, lepotno slepoto, hladnega tuša Neretve in na koncu od mučenja brbončic, ko so okušale slastno meso izpod sača.



Planina Visočica in bogat kulturni spomenik stečki


Ko se izjemni naravni kulisi pridruži še odtenek zgodovine je to unikatna kombinacija. Ta zaznamuje planino Visočica, kjer so vidni in lepo ohranjeni monolitni nagrobni kamni, stečki. Ti so del zapuščine srednjeveške Bosne, del zapuščine Bosanske cerkve, ki je bila del upora proti uradni, vatikanski Cerkvi in veja balkanskega gnostično-verskega gibanja, krščanske ločine bogomilov. Nagrobniki so postavljeni v spomin tistim, ki so ostali zvesti samim sebi in državi Bosni. Nam pa je ostala v spominu travnata pot, sonce, krasni razgledi, najvišji vrh Visočice - Džamija 1967 m in super družba.




Lukomir, najvišje ležeča vas v BiH


Zavili smo v osrčje planine Bjelanšnica, do najvišje ležeče vasi v BiH, ki leži na skoraj 1500 metrih nadmorske višine. To je vas Lukomir, ki je vojne grozote na srečo niso prizadele in zato ohranja svoj avtohtoni in hkrati tradicionalni videz. Zato ji ime živi etno muzej prav dobro pristoji. Tja smo se odpravili iz zaspane in prav tako hribovske vasice Umoljani. Še ena zanimiva pot v paleti našega pohodniškega raziskovanja BiH. Kljub poletnim temperaturam smo si zagotovili dodatno ogrevanje za zimske dni in v nahrbtnik dali kakšen par toplih pletenih nogavic in rokavic. In da je bil obisk Lukomirja popoln, smo preizkusili domače dobrote, ki so nam dale ponovnega zagona za drugo polovico poti ter še večji nasmeh na lica.





Sarajevo


Za piko na i smo našemu obisku v BiH dodali še dan v Sarajevu. Skupaj z lokalnim vodnikom smo še toliko bolj dojeli zanimivosti in prav tako grozote, ki jih je mesto utrpelo. Sarajevo je mesto olimpijskih iger, atentata, ki je zaznamoval potek zgodovine, otomanskih in jugoslovanskih vplivov, posedanja na kafi in živahne Baščaršije. Tam te na vsakem koraku vabijo čevabdžinice, burekdžinice, kafane in slaštitarne, kot jih imenujejo Sarajevčani in na splošno zelo živahen utrip mesta. Mi smo ga vsekakor dodobra izkoristili.




Pridružite se nam avgusta, ko bo vesela karavana ponovno zavila v deželo gora in planin, gostoljubnosti, navihanosti ter samosvojosti. Več o programu si lahko preberete TUKAJ.

485 views0 comments

Related Posts

See All